Marjan Murenc se je rodil leta 1957 v skromni leseni hiši v Lukovcu pri
Sevnici kot najstarejši izmed sedmih otrok. Že kot otrok je kazal
radovednost in ustvarjalnost – razrezal je žogo, da bi ugotovil, kaj se
skriva v njej, in z veseljem vandral po vasi. Takrat nihče ni slutil, da
bo nekoč, kot arhitekt razkrival skrivnosti prostora in svetlobe. S
prijateljem Albertom, ki mu pravi prijatelj od rojstva, sta skupaj rasla
in se učila življenja. Otroštvo je bilo prepleteno z igro,
prijateljstvom in trdim delom. S prijateljem Albertom sta skupaj rasla,
hodila v šolo in sanjala o svetu, ki ga bosta nekoč soustvarjala. Marjan
je sledil svoji strasti – najprej v Šoli za oblikovanje, nato na
Fakulteti za arhitekturo. Ko je prvič stopil v predavalnico, je vedel:
To je to. Arhitektura je najlepši poklic na svetu. Pred 11. leti so mu
povedali da je zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Zato se kot arhitekt
veliko ukvarja
kako bi z raznimi medicinskimi pripomočki izboljšal hojo predvsem pri
tistih ki med hojo zamrznejo. Zato ni čudno če je imel na mizi načrt
kako to izdelati. Obiskal ga je naš ljubljanski dopisnik Janez Platiše,
kateremu se Marjan Murenc zahvaljuje prav tako ekipi GTV Gorenjske
televizije za osvetlitev problematike ljudi s Parkinsonovo boleznijo.
Vabljeni k ogledu!
Novice 