Vlada je na seji potrdila predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o
javni rabi slovenščine in ga poslala v Državni zbor. Z novim zakonom
širimo varovanje slovenščine tudi v digitalno okolje: v operacijske
sisteme računalnikov, pametnih mobilnikov, avtomobilov in drugih naprav,
ki preko besedilnih ali govornih vmesnikov komunicirajo z uporabniki.
Tega stari zakon ni omogočal, saj je bil sprejet pred več kot dvajsetimi
leti, ko večina teh naprav in storitev še ni niti obstajala. Slovenija
zato ni imela učinkovitega načina, kako zagotoviti, da bo slovenščina
navzoča tudi v tem novem jezikovnem okolju. Podpora slovenščini je bila
zato odvisna od poslovne odločitve posamičnih proizvajalcev.
Računalniški operacijski sistem Windows je bil poslovenjen že pred
skoraj tridesetimi leti, podjetje Apple pa do danes ni poslovenil svojih
operacijskih sistemov in storitev. Kljub temu, da njihove izdelke, kot
je recimo iPhone, uporablja že velik del slovenskih uporabnikov in
uporabnic. Podobno je med proizvajalci osebnih avtomobilov, bele
tehnike, zabavne elektronike in nekaterih drugih naprav. Nekatere
slovenščino podpirajo, druge ne. Takšno stanje ni sprejemljivo. Sodobne
povezane naprave so ključne za dostop do storitev informacijske družbe,
za dostop do medijev in kulturnih vsebin, za objavljanje mnenj in
stališč, za umetniško in drugo ustvarjalno izražanje. V tem jezikovnem
okolju se veliko zadržujejo zlasti mlajši uporabniki, ki še razvijajo
pismenost in jezikovne kompetence. Na drugi strani so lahko iz
digitalnega okolja izključeni uporabniki, ki se v tujem jeziku ne
znajdejo in ga ne razumejo. Zato je izjemno pomembno, da sodobne
komunikacijske naprave znajo in v prihodnosti tudi spregovorijo
slovensko. In z novim zakonom to ni več samo želja, ampak je postala
zahteva.